Boris Pahor

Iz Wikipedije, slobodne enciklopedije
Idi na navigaciju Idi na pretragu
Boris Pahor
Biografske informacije
Rođenje 23. august 1913. (1913-08-23)
Trst, Austro-Ugarska
Obrazovanje
Zanimanje pisac

Boris Pahor (Trst, 23. augusta 1913.) je slovenski pisac, poznat kao romanopisac, prozaik i esejist. Njegovi život i djelo su usko povezani uz povijest grada Trsta u 20. stoljeću. Pripada Slovenskoj zajednici u Italiji i od djetinjstva govori slovenski i talijanski.


Životopis[uredi - уреди | uredi kôd]

(...)

Djela[uredi - уреди | uredi kôd]

Romani[uredi - уреди | uredi kôd]

  • Mesto v zalivu (1955)
  • Vila ob jezeru (1955)
  • Nomadi brez oaze (1956)
  • Onkraj pekla so ljudje (1958)
  • Parnik trobi nji (1964)
  • Nekropola (1967)
  • Zatemnitev (1975)
  • V labirintu (1984)
  • V vodoravni legi (1997)
  • Spopad s pomladjo (1998)
  • Zibelka sveta (1999)
  • Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu (2003)
  • Trg Oberdan (2006)
  • Knjiga o Radi (2012)

Kratka proza[uredi - уреди | uredi kôd]

  • Moj tržaški naslov (1948)
  • Kres v pristanu (1959)
  • Na sipini (1960)
  • Varno naročje (1974)
  • Dihanje morja (2001)

Esejistika[uredi - уреди | uredi kôd]

  • Svobodna polemika (1952)
  • Odisej ob jamboru (1969)
  • Tržaški mozaik (1983)
  • Srečko Kosovel (1993) ((it))
  • Ladja brez krmarja : narodna identiteta v italijanski književnosti od Danteja do Slataperja (1996)
  • Pogled iz jamborovega koša (1998)
  • Tržaški odzivi (2001)
  • Letteratura slovena del Litorale: vademecum / Kosovel a Trieste e altri scritti (2004) ((it))
  • Trst in slovenski čas (2006)

Ostalo[uredi - уреди | uredi kôd]

  • Mali samouk (1963)
  • Skarabej v srcu (1970)
  • Edvard Kocbek : pričevalec našega časa (1975)[1]
  • Ta ocean, strašno odprt (1989)
  • Žlahtne transverzale (1991)
  • Napoved nove plovbe (1992)
  • Slovenska svatba (1995)
  • V vodoravni legi (1997)
  • Notranji odmevi (2003)
  • Meni pojejo fantje, meni pojejo! (2004)
  • Moje suhote in njihovi ljudje (2008)
  • Sončna ura : Pisemska korespondenca Borisa Pahorja in Marije Žagar (1961 – 1996) (2010)
  • In mimo je šel spomin - Trenutni in ne prav trenutni zapisi (1936 – 2010) (2013)

Nagrade i odličanstva[uredi - уреди | uredi kôd]

Bibliografija[uredi - уреди | uredi kôd]

  • Tatjana Rojc, Tako sem živel : stoletje Borisa Pahorja, Ljubljana, Cankarjeva, 2013.
  • Drago Jančar, Das eigene Gesicht: über Boris Pahor und die slowenische Frage Europas, u časopisu Literatur und Kritik, br. 417/418 (2007).
  • Marija Pirjevec, Vera Ban Tuta (ur.), Pahorjev zbornik, Trieste, Narodna in študijska knjižnica, 1993.

Vidi još[uredi - уреди | uredi kôd]

Reference[uredi - уреди | uredi kôd]

  1. Boris Pahor i Alojz Rebula (ur.), Edvard Kocbek: pričevalec našega časa, Trst, Zaliv, 1975.
  2. Stranica Akademije SAZU o Borisu Pahoru
  3. ((sl)) » Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v prid svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slovencev. «